Že dalj časa sem se soočal z idejo, pravzaprav željo, da svojega Patrola osvežim, obnovim in mu vlijem novega življenja. Avto je namreč zadnji dve, dobri dve, leti stal. Nabiral je prah, rjo, umazanijo in mojo slabo voljo. Vedel sem, da mu zunanje razmere škodijo, da je iz dneva v dan karoserija slabša, šasija bolj načeta. Toda ti dve leti je bila moja pozornost namenjena drugemu projektu.
Toda z letošnjim letom je ideja o obnovi naposled prerasla v izziv, izziv v načrt in končno, končno je načrt prerasel in zrasel v dejanja. Letošnja mila zima je dala prostor zunanjemu vijačenju. Iz avta je padla notranjost, izgubil je odbijače, luči in okrasne plastike. Oklestil sem ga vseh povezav med karoserijo ter šasijo. Nekaj rjavine in trdoživih vijakov je želelo ostati. Malce volje in vztrajnosti, pa je bilo vse nared, da ločim šasijo od karoserije.
Že v okviru načrtovanja obnove sem za pomoč obrnil na lokalno avtokleparstvo, avtoličarstvo, ki ga dobro poznam in s katerim smo v prijateljskih odnosih. Po diskusiji sem svoje možnosti dodobra pretehtal in se odločil, da Patrola obnovim z njihovo pomočjo. Že sama ločitev karoserije ter šasije bi mi samemu predstavljala ogromen izziv, saj si ne lastim niti avtodvigala, niti večjega prostora, kjer bi lahko ubral kakšno bolj zanimivo tehniko dviga karoserije. Po dogovoru, mi bodo fantje pomagali z ločitvijo karoserije ter šasije, nato pa tudi kleparsko ter ličarsko obnovili karoserijo, medtem ko obnovo šasije in motornega sklopa uredim sam.
Patrol je tako v ranih spomladanskih dneh s pomočjo avtovleke romal v delavnico. Nekaj dni kasneje smo karoserijo ter šasijo že ločili in šasija je s pomočjo avtovleke ponovno prišla domov.
Že pred pričetkom obnove sem vedel, da bosta menjave potrebna sprednji desni blatnik ter sprednji prečnik. Preostanek karoserije je izgledal solidno. Nekaj površinske rje, vendar nič kritičnega.
Šasija je, z izjemo sprednjih nosilcev karoserije, ki so prerjaveli, sprva izgledala dobro. Jasno, kup površinske rje sem pričakoval. Sem pa se z obnovo želel izogniti nastanku gnilobe in avtomobil obnoviti preden bi se slednja zajedla v šasijo.
Na domačem dvorišču sem nato ponovno zagnal avtomehanični obrat. Iz šasije sem odstranil motor, menjalnik ter vse ostalo. Šasijo sem oklestil do golega z namenom, da jo odpeljem na peskanje. Tudi v tej fazi je šasija delovala sprejemljivo. Opazil sem kakšno luknjico, vendar nič posebnega ali kakorkoli kritičnega. Vmes je sicer nekajkrat deževalo, zato je šasijo hitro prekrila rja.
Gola šasija je tako s pomočjo prijatelja in njegove prikolice odromala na peskanje. Šele po kakšnem mesecu se je s peskanja tudi vrnila. Slednje se je namreč zavleklo zaradi težav s kompresorjem. Je pa v zameno šasijo peskar tudi pobarval v dostavljeno temeljno barvo in mi jo kasneje tudi sam dostavil na lastni prikolici.
Nekje na tej točki se prične moja nočna mora. Ali raje rečemo, da je šlo za izziv? Naj bo kar nočna mora.
@Dr.Patrol , ki mi z nasveti pomaga na vseh korakih obnove, je šasijo označil za švicarski sir. In če je on svojo šasijo označil za drek, ki ga spreminja v zlato, sem jaz imel greznico, ki bi jo moral spremeniti v rudnik zlata.
Na tej stopnji sem se resno spraševal, ali naj za cinkano poljsko šasijo (IOD Performance) odštejem slabih 4 tisoč € in se ponjo odpravim s prikolico na Poljsko. Če na odločitev pogledam v retrospektivi bi bila prava, vendar sem se takrat odločil, da bom popravil tole, ki jo že imam.
Brez resnih varilskih izkušenj sem se brezglavo zagnal v popravilo. Popravilo, ki je končno vzelo dobre 3 mesece, ogromno volje in vztrajnosti.
Takoj je bilo jasno, da je šasijo nekdo, enkrat že popravljal. In mi s tem še otežil delo. Rjavine na šasiji niso odstranili, nanjo le navarili sveže kose pločevine in jih lično preplastili z barvo. Spodaj pa katastrofa.
Popravila sem se najprej lotil na sprednji sovoznikovi strani, nato pa krožno nadaljeval do sprednjega dela na voznikovi strani. Celotna šasija je bila, predvsem po odstranitvi starih popravil, v izrazito slabem stanju. Celotna zunanja stranica na sovoznikovi strani je bila potrebna popravila, kakor tudi del spodnje stranice. Prerjaveti so bil tudi nekateri nosilci karoserije, ki sem jih popravil oziroma v primeru sprednjih nosilcev, zamenjal. V času popravila so bili iz šasije odrezani prav vsi nosilci karoserije, razen nosilcev na vpetjih prednjih rok. Tudi na voznikovi strani je bilo potrebnh več popravil, medtem ko je najhuje izgledal predvsem zadnji konec šasije. Slednjega sem praktično v celoti rekonstruiral.
Po vsem vloženem trudu bi bilo nesmiselno, da ne odpravim tudi tovarniške pomanjkljivosti glede zadnjih nosilcev vzmeti. Nosilce pri večjih obremenitvah rado zvije, ali celo odtrga. Fotografije opisanega lahko pogledamo
tukaj. Sam sem nadomestni del naročil
tukaj pri IOD Performance. Originalne nosilce sem odrezal in na njihovo mesto navaril nabavljen prečnik.
Ob višjih dvigih podvozja je možna tudi težava, da zadnji kardan ob večji artikulaciji udari ob sredinski prečnik. Ker sem pri tem popravilu že toliko ogrel varilni aparat, ni bil vrag, da ne bi odpravil tudi te pomanjkljivosti. Malce osnovne matematike in rešitev je bila pripravljena.
Že med samim varjenjem sem večino notranjosti zaščitil. Po zaključku popravil, pa sem celotno notranjost zaščitil še z
Buzzweld Cavity Paint. Barva je izjemno tekoča in se brizga s pomočjo daljše šobe.
V tej fazi je bila šasija končno pripravljena za barvanje. Zaradi odličnih preteklih izkušenj sem za zaščito uporabil Rezistol troslojni sistem (E-ZP, E-DBS ter 2K-PUR).
Šasija je tako končno, končno povarjena, pobarvana in pripravljena na sestavljanje. V kasnejših fazah bo notranjost še dodatno zaščitena s troslojnim sistemom voska (TimeMAX Speedlotion No.1, TimeMAX 100 WAX ter TimeMAX 200 WAX). Zdaj pa pogumno naprej, na sestavljanje diferencialov, podvozja in motornega sklopa.