Akumulatorski polnilci

[fonza]

Prišel je čas , ko nam najbolj prazni naše akumulatorje, seveda, če se ne vozimo dovolj redno. Verjetno tudi vsi nimamo ravno novega akumulatorja, zato bi bila dobrodošla tema o polnilcih. Uporabni nasveti, predvsem za normalne poznavalce elektrike. Torej kakšen polnilec se izplača kupiti za določen akumulator, predvsem pa razmerje cena in uporabnost.
LP Franci

[Mitsurugi2]

Jst uporabljam CTEK. Super polnilci (pametni) imaš lahko nonstop celo sezono priklopljenga in še vodoodporen je (naj bi bil), opcija recond, malih dimenzij...

Ima tudi power supply. Cene so pa mislim da od 60 eur za najmanjšega do 225 za največjega (25A).

Uporabljam ga sicer za avtoakustične namene kjer se potrebuje veliko štroma in seveda hitro polnjenje.
Nekaj se tudi govori da pride še en močnejši - 50A.

Lp

[miran]

Bom poizkusil Bonača shecati, da strokovno odgovori na to vprašanje.
A za aku je najboljše, da ga občasno močno prazniš (pozor NE IZ-prazniš!!), recimo s kakšnim obremenjenim vitlom. Tako mu kondicijo povrneš. Tudi akumulatorji lahko naberejo ali izgubijo kondicijo. Počasno praznenje ali celo stanje je za njihovo kondicijo smrt.
LP Miran

[fonza]

Miran, sem že kar precej stvari prebral na to temo. Na nekem forumu, mislim, da je prav za akumulatorje, se odvijalo klanje , podobno kot na našem, kadar kdo sprašuje za avto. Želel sem preprost nasvet, za laično uporabo. Tudi glede načina terenske vožnje obstajajo laične in profi verzije. Tudi cenovno naj ima stvar podlago, torej ali se izplačajo tisti v cenovnem razredu nekje okoli plus-minus 100 evrčkov, ali je to metanje denarja stran. Kakšne profi verzije so sigurno dobre , je pa vprašanje ali potrebujemo tako drago opremo
LP Franci

[JohnB]

Dobro si me "potunkal", Miran. Zanimiva tema. Bom čisto kratek.

No takole so nas učili:

V vozilih imamo vgrajene štartne baterije, ki so namenjene prvenstveno za delo zaganjača. Se pravi veliki, kratkotrajni tokovi. Vse ostalo je našim akumulatorjem "muka". Še najslabše se obnesejo pri dolgotrajnih, relativno majhnih tokovih (do cca. 2A). Pa je vseeno, ali je to polnilni, ali pa praznilni tok. Torej je potrebno čas, ko je aku tako obremenjen čimbolj skrajšat.

Take štartne baterije so torej tudi povsem neprimerne kot sekundarne baterije - npr. za kemperje. Vsakomur, ki ne želi kupovati dragih "tapravih" (takoimenovanih "solarnih" baterij za sekundarno uporabo, svetujemo, da vsakih par mesecev zamenja štartno in sekundarno baterijo.

Govorjenje o kondiciji baterije je popolnoma na mestu, to je najboljša prispodoba za pravilno vzdrževanje baterije: V kolikor preko zime miruje, preverite, da je res 0,00 A bremenilnega toka. Par LED-ic, Stand By avtoradija, alarm.... vse to skupaj lahko znese tudi do 0,01A. V enem mesecu to znese več kot 10Ah. Pa še to je prav tisti najbolj škodljivi tok za štartne baterije. V takem primeru je najbolje aku popolnoma (vsaj en pol) odklopiti od avto-lajtunge. Pa ko stoji na mrazu, naj bo baterija polna.

Tako, kot gremo mi vsaj enkrat mesečno na rekreacijo, je tudi za baterijo poživljajoče, da jo vsake toliko časa obremenimo s kakšnim škripcem, verglanjem.... pa potem ponovno malo dopolnit.

Za polnilce pa velja, če ni polnilec pameten, naj bo pa tisti, ki ga uporablja (nepametnega). Ali pa obratno, ha.

Torej, polnilec naj bo tak, da čimhitreje "pravilno" napolni baterijo in se izklopi (ali pa ga sami). Poleg merjenja gostote elektrolita (pazi na temperaturo), je še vedno najenostavnejši recept za izklop: Ko se prične baterija hitreje segrevat, ima dovolj. Ampak tudi najbolj enostaven polnilec mora imeti določene lastnosti, predvsem, da s svojo nezglajeno in nestabilizirano pulzirajočo napetostjo ne preseže maksimalne napetosti za polnjenje baterije. Najboljši je kar napetostni stabilizator (13,8 - 14,2V za 12V akuje). Več ali manj vse ostalo naredi aku sam (vzame toliko toka, kot mu "odgovarja"). Ko pa tok prične upadati, pa prenehamo polnjenje (ročno ali pa avtomatsko) - vsaj en mora biti "pameten".

Najbolje pa je kar vozit, vozit, vozit, vsaj vsak drugi dan.

[JohnB]

Dolžan sem še nasvet okoli polnilca.

Standardni - "Old School" polnilcem (trafo, usmernik, kakšna varovalka, ledica, mogoče še inštrument A-meter), je počasi že "odzvonilo". Na tržišču se pojavlja nova generacija "switcherskih" polnilcev, ki so že malo "čudo tehnike". Namesto starega trafota ima podoben napajalni del, kot je v računalnikih, dobro stabilizacijo in regulacijo. Tudi "pamet" za izklop polnjenja in preklop v vzdrževalni način (ta je več ali manj nepotreben, če je aku OK), bazira na namensko razvitem mikrokontrolerju. Take polnilce prodaja občasno po ceni okoli 25 EUR tudi veleblagovniška mreža Hoferlidlleclerctušhausbaltrgoavtomercatorspar.... Pa ne se smejat. Delajo zelo dobro, le maksimalni tok (3,6A) je mogoče malo nizek. Tokov, večjih od 5A itak pri polnjenju ne potrebuješ, ker aku sam po sebi ne vzame večjega toka. Drugo je, da imaš hkrati na lajtungo priključeno še ozvočenje 5kW....., pa moraš s polnilcem pokrivati še dodatnik 50A potrošnje.

Da se vrnemo k osnovnemu polnjenju. Naslednji - višji cenovni razred polnilcev (okoli 100 EUR) - kar se baterije tiče dela popolnoma enako, le nam omogoča, da na lcd zaslonu spremljamo podatke, kot so čas polnjenja, trenutno napetost, tok, kapaciteto - koliko Ah naboja je šloi v akumulator. Ti podatki pridejo prav le poznavalcu razmer, ki zna posumiti, da je kak aku že "proti koncu".

Naslednja cenovna skupina polnilcev (govorimo že o 1000 EUR), pa zna tudi prazniti aku, izračunavati dejansko kapaciteto, na PC zna prenesti krivulje praznjenja in polnjenja, po SMS nas obvesti da je aku poln...

Pa morda še tole. Za standardne - štartne baterije je vsako izpraznjenje pod 10,5 V precej škodljivo. Tedaj se mu nepovratno zniža kapaciteta in povečuje notranja upornost. To pomeni, da se bo ob štartu motorja napetost na sponkah močneje sesedla - rezultat je težje verglanje, zato zaganjač potegne še večji tok, aku se še bolj sesede..... naprej pa vsi vemo, kaj sledi.

Takemu akumulatorju se lahko oddolžimo s parimi (kondicijskimi) cikli:
Eno lepo polnjenje, pa praznjenje s prižganimi 2 ali 4 halogenkami (prazni le do 12V), pa ponovno polnjenje ("i tako nekoliko puta").

Potem imate pa še posebne primere, kot je naprimer moja tašča: enkrat na teden se pelje kakih 5 minut daleč (pri akuju niso važni kilometri, ampak čas vožnje - polnjenja). V tem času alternator niti ne nadoknadi izgubljene energije pri verglanju. Rešitev "mojih težav" je bila vgradnja najcenejše sončne celice (135 mA) na zadnjo polico. Rezultat je veliko vreden - s taščo nimam več težav.

Pa še tole, potem pa neham:
Marsikdaj slišiš nekoga, ki ima čisto prazen aku, pa po rinjenju reče: "Se grem peljat par minut, da se aku nafila". Alternator ni neki čudež, ki bi znal ekspresno hitro filati aku, če ga še "pametni" polnilec ne zna. Res, da bo avto naslednjič "kresnil", ampak, da bi ga pa napolnil, bi se pa moral kar en dan okoli vozit.

[fonza]

Za JohnB
Hvala za razlago, mislim, da bo še komu koristil tvoj nasvet.
Saj vem, da se do takšnih nasvetov pride povsod na netu, je pa lepo, če izveš to na svojem Forumu, saj je končno to njegov namen.
S takšnimi prispevki Forum drži visok nivo, čeprav je včasih dobrodošlo tudi nekaj heca.
LP Franci

[Rafter]

@JohnB: najlepša hvala!
Fonza: se popolnoma strinjam!!!

Pa še eno vprašanje za JB: verjetno imaš tudi izkušnje z GEL akumulatorji - doma imam 4 kose, 2x100Ah in 2x50 Ah. Tu pa tam jih uporabljalm z aosvetlitev, zdaj pa bi jih rad stestiral, ali se jih še splača shraniti ali ne. Ali se lahko uporabijo t.i. tokovne klešče? Mislim, da ne, ker GELi nimajo radi šokov. Kako predlagaš praznjenje s halogenkami? Ali tu velja P=UxI?

[JohnB]

Rekel bi, da imajo kar vsi akumulatorji radi občasne šoke - seveda v svojih mejah.
Tokovne klešče ponavadi imenujemo A-meter, kjer s kleščami merimo magnetno polje okoli vodnika - ker je leto odvisno od toka, ki teče skozi vodnik. Tako za meritev toka ni potrebno prekinjati vodnika, ali pa snemati kleme iz akumulatorja. Zadeva ima smisel pri večjih tokovih (od 5A dalje). Pri nižjih tokovih je meritev lahko zelo netočna, saj smo že na nivojih zemeljskega magnetnega polja.
Ti si pa verjetno mislil tisto "pečko", ki jo s pomočjo dveh špic zabodeš v aku klemo. Mislim, da bi bili tvoji dryfiti čisto zadovoljni, če bi na testerju (pečki) nastavil najnižji testni tok (saj se da odviti nekaj špiralc). Bi bilo pa fino prej aku malo segreti - da nanj zvežeš vsaj eno halogenko (npr H3) za kakšno minuto. Potem pa kar veselo na test, kakih 50A si lahko privoščiš.

Tisto s segrevanjem akumulatorja so nas stari mojstri učili: V hudem mrazu, najprej za par sekund prižgi luči (cca.. 10A), nato luči ugasneš in verglaš. S prehodom toka skozi aku se elektrolit (ali pa gel) malo segreje. Notranja upornost baterije se tako zniža, tok zaganjača bo povzročil manjši padec napetosti na notranji upornosti akumulatorja in ob verglanju bo na sponkah akumulatorja višja napetost. Kot sem že v prejšnjem postu omenil, pa višja napetost botruje manjšemu toku skozi zaganjač...

Bom še malo zatežil:
Napetost na sponkah akumulatorja je sestavljena iz napetosti samega tokovnega vira (kemija) in padca napetosti zaradi prehoda toka skozi upornost elektrolita, plošč, priključkov - znotraj akumulatorja, zato temu pravimo "notranja upornost". Ko merimo napetost akumulatorja z V-metrom, brez ostalih bremen, izmerimo res samo napetost vira. Leta se pri bremenu skoraj nič ne spremeni (niža se le s praznjenjem, temperaturo...). V resnici pa na sponkah ob vklopu bremena kar naenkrat izmerimo nižjo napetost. To je tisti padec zaradi notranje upornosti. Aku, ki je v dobri kondiciji ima to upornost zelo nizko, "zaspani" akumulatorji pa veliko. S cikliranjem in šokiranjem se jih da včasih prav lepo zbuditi.

[Rafter]

Hvala

[Tono]

Aleluja, končno enkrat pametni komentarji v zvezi z akumulatorji!

Lp,

T

[Rafter]

Tono, kar z izkušnjami na plan! Vem, da ti jih ne manjka in da si iz stroke...

[JohnB]

O temle je bilo govora zadnjič:

http://www.lidl.si/cps/rde/xchg/SID-A03 ... x_8923.htm

Lahko rečem, najcenejša od "pametnih switcherskih" variant polnilca. Kakšen A-meter se da pa enostavno zvezati v serijo.... da veš pri čem si.

[slayer]

Eno amatersko vprašanje... Malo sem iz vaje. A gre na novejših avtih polnih elektronike, akumulator polnit brez odklapljat klem ter brez odpiranja čepov, če gre za kislinski akumulator?

Lp

[5x4]

kako pa je s polnjenjem s temi (pametnimi) polnilci, če imaš dva 12V akumulatorja v avtu. ali kupiš dva polnilca, za vsak aku svojega? ali obstaja kakšno pametno stikalo, ki uravnava polnjenje obeh akumulatorjev z enim polnilcem- ali je potrebno?

[JohnB]

Odgovor za Slayerja: Vsi akumulatorji, proizvedeni v zadnjih desetih - petnajstih letih, ne potrebujejo odvijanja čepov pri polnjenju. Nekateri imajo oddušek (po slovensko iberlauf) speljan v malo priključno cevkico, na katero se lahko natakne daljša cev in spelje na prosto - če je aku montiran v kabini (kot sekundarni aku...). Se pa spomnim tistih cajtov, ko smo odvijali čepe, pa ni bilo trapasto, saj si istočasno še kontroliral stanje elektrolita, pa dolil malo destilate... pa še dišalo je "lepo".
Kar se tiče odklapljanja klem iz akumulatorja pri polnjenju pa je moje mnenje tako: Vedno, kadar pelješ kabel 220V v avto, je možnost, da poškoduješ elektroniko. Samo, če delaš po pameti, teh problemov ni. Elektroniko lahko skuriš le s priklopom visokega potenciala (proti zemlji) na električno lajtungo avta, se pravi, če imaš prebit polnilec, če ti ob polnjenju strela useka v kabel, ali pa če imaš slabo zemljo na 220V strani, polnilec pa ni galvansko ločen, ampak ima izhodni minus pol vezan na ozemljitveni priključek. Vsi sodobni polnilci imajo izhodne sponke popolnoma ločene od 220V dela. Torej je odklapljanje klem popolnoma odveč.
Naslednji problem je pa previsoka polnilna napetost polnilca. Sodobni "switcherski" polnilci imajo zelo lepo stabilizirano izhodno napetost, brez špic in jih električna lajtunga avta čuti kot polnjenje preko alternatorja - med vožnjo. Stari enostavni polnilci (trafo, usmerniški mostič in nič drugega) - tudi Bosh je delal take, pa s svojim slabim glajenjem hitro lahko prekoračijo 16V, ki jih ponavadi prenesejo elektroliti v radijih, avtomobilskih računalnikih.... Zadeva je še bolj "nevarna", če daš polniti zelo slab akumulator, z veliko notranjo upornostjo. Polnilec akumulatorja skoraj ne čuti, tok je zelo majhen, ampak napetost "kuri" elektroniko.

Isto velja tudi: med delovanjem motorja nikakor ne odklapljaj akumulatorja. Alternator tedaj lahko proizvede zelo visoke mapetosti, ki skurijo vse živo.

[JohnB]

Evo, pa še drugi odgovor - za 5X4:

V kolikor imaš dva akumulatorja stalno vezana vzporedno (zaradi večje kapacitete in zmožnosti poganjanja večjih tokov), sta že itak navajena "živeti" paralelno in opraviš vse z enim samim polnilcem, samo več časa boš rabil. V tem primeru tudi ni pametno uporabljati dveh polnilcev. Bolj, kot sta pametna, bolj se bosta motila med seboj.

V primeru, če imaš akumulatorja vezana zaporedno - v serijo, da ti dasta skupaj 24V, pa enostavno lahko uporabiš dva polnilca, ali pa z enim najprej napolniš prvi aku, nato pa še drugega. Polnilca ne smeta imeti ozemljitve iz 220V dela vezane na izhod (ponavadi na minus pol). Polnilec, kot sem ga navedel zgoraj, popolnoma ustreza - vzameš dva.

Nekateri avti pa imajo drugi aku bolj za stacionarna bremena (npr. avtodomi, delavnice...). Tam sta akumulatorja vezana skupaj (vzporedno) le med vožnjo, da se filata oba, ko motor stoji pa se ločita. V tem primeru je v bistvu vseeno, ali filaš vsakega zase, ali pa oba skupaj. V najslabšem primeru se bo najprej polnil le tisti, ki je najbolj prazen, nato pa oba skupaj do konca. Ko polnilec zaključi svoje delo, pa je dobro, da jih čimprej zopet ločiš (to ne pomeni tisto minuto, ampak recimo v parih urah).

[JohnB]

Glih cajt mam, pa bom še no povedal:

Dostikrat slišimo: "Sem fental računalnik, ko sem filal akumulator braz snemanja kablov".

Pa vprašam: "Zakaj pa si filal aku?"

Pa reče: "Ja, avto ni vžgal, še verglal ni. Pa smo probali na kable (verjetno tiste kitajske, ko še vibrator ne dela na polno, če bi jih tam uporabil), pa tud ni vžgal"

V resnici, je elektronika utrpela poškodbe še pred filanjem, ko pri poskusu vžiga s slabim akumulatorjem napetost pade na par voltov, pa skoči nazaj na 12, pa tako še desetkrat.... Pri napetostih pod 8V, elektronika popolnoma zbluzi. Tako kot radio pozabi (ne ravno vsak radio) nastavitve postaj, basov.... tako tudi računalnik lahko marsikaj pozabi (samo kilometrov nikoli - na žalost). V takem primeru je najbolje čimprej aku odklopit za par sekund, nazaj priklopit, gor ugriznit dobre kable (ali pa nafilati aku), pa vžgat, pa bo.

Pa smo vsi mnenja: pelješ se pol ure, pa se aku nafila. Nafilal se bo za naslednji vžig, da bi ga na polno nafilal, pa rabiš vsaj 10 ur vožnje. Je ceneje nabavit polnilec...

[pedži]

no tuki tudi poteka debata o akujih, upam da bo kej poučnega še za tukile



http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=1449

[Mitsurugi2]

JohnB...
Kako pa zgleda ko fentaš računalnik? A sploh ne dela več al neki na pol?

Lp

[primorska]

Pozdravljeni

Šele danes sem bil na tej temi in čeprav je nekoliko pozno bom vseeno nekaj dodal.
Z JohnB se ne strinjam, da ne potrebuješ več kot 5A polnilca ker akumulator ne bo potegnil več. Prazen akumulator bo potegnil toliko kolikor mu polnilec omogoča.
Ne strinjam se, da se je potrebno voziti naokrog 10 ur, da bi se akumulator napolni. Če imamo 50A alternator, odštejemo porabnike, kateri porabijo del toka od tistih 50A, vse ostalo bo pa potegnil akumulator. Čas napolnitve bo bistveno krajši od 10 ur.
To sem praktično tudi opazoval, ko sem pred leti imel montiran A-meter v avtu. Po malo daljšem vrtenju zaganjalnika (če avto ni takoj vžgal) je akumulator veselo potegnil 30A.

Ali je že kdo meril napetost na akumulatorju na katerega je priklopljen klasičen polnilec (transformator z usmernikom in ima efektivno napetost 14V)? Napetost bo višja kot pričakujete (za koren iz 2).

LP vsem

[JohnB]

JohnB...
Kako pa zgleda ko fentaš računalnik? A sploh ne dela več al neki na pol?

To je pa čisto od računalnika odvisno in od tega, kam jo je "fasal". Včasih popolnoma odpove, ponavadi pa samo kakšen senzorski vhod, ali pa krmilni izhod. To se manifestira v povečani porabi, cukanju, slabem vžiganju...

Saj ne, da bi se zagovarjal, Primorska:

Govora je bilo o smotrnosti nakupa polnilca. Pa sem predlagal 5A... Priznam, da v trenutku vklopa akumulatorja na polnilec steče večji tok, a le za kratek čas - kakšno uro - odvisno od tipa in notranje upornosti akumulatorja. Če ti pa na 14V aku potegne 50A, imaš pa sigurno kakšno celico v KS, ali pa je akumulator nevarno prazen, ali pa imaš 200Ah akumulator.
Časovni potek polnjenja akumulatorjev gre po (približno) logaritemski krivulji. To pomeni, da v parih začetnih urah aku sprejme več kot pol naboja. S časom ko se razlika med napetostjo akumulatorja in pritisnjeno napetostjo (polnilca) počasi izenačujeta, posledično tok upada, pa se polnjenje vleče in vleče.... Od tod tistih 10 ur in več. Dejstvo je pa tudi, da je težko definirati kdaj je aku polno napolnjen in koliko je to sploh smotrno.
Obstajajo pa seveda metode hitrega polnjenja (impulzno, s kratkimi vmesnimi praznilnimi impulzi...). Sem jih tudi sam razbvijal. Prodajni triki, ki sicer prvih par polnjenj celo izboljšajo kvaliteto akumulatorja (nižja notr. upornost, večja kapaciteta), na daljše "proge" se pa ne izkažejo najbolje.

Drugače se pa v vsem s tabo strinjam. A-meter po "prijetju" motorja zabije na 20-30A, še posebno, če je odziv regulatorja na alternatorju malo počasen. Samo ti vele-tokvi so res kratkotrajni. Po desetih minutah takega polnjenja bo pri začetno praznem akumulatorju avto že vžgal. Je pa to še daleč od napolnjenosti akumulatorja.

Ko vam ravno že težim, pa še malo dodatnih ugotovitev:

Tele štartne baterije so res "čudni faloti".

Skoraj nova baterija 80Ah:
Pri praznjenju smo se omejili na 11V:

Breme 50A, ven smo dobili 52Ah.
Breme 20A, ven smo dobili 67Ah.
Breme 4A, dobimo 43Ah
Breme 1A, dobimo 39Ah
Breme 1A v polurnem intervalu (pol ure dela, pol ure miruje), dobimo 72Ah.

Izmerjeni rezultati povejo, da so to res slabe baterije za mala - dolgotrajna bremena - kot npr., ko preko vikenda pozabimo prižgano notranjo luč... Pri dolgotrajnih bremenih se baterja v bistvu sploh ne izprazne, ampak izčrpa. Če ji damo malo predaha, se lahko zgodi, da avto celo vžge. Tudi tako (počasi) izpraznjena baterija je pri polnjenju sprejela le cca. 50Ah.

Kakorkoli že, važno je, da uporabnk "začuti" potrebe in "muhe" svojega sistema (alternator, polnilec, baterija, porabniki, vročina, mraz). Upam, da smo vsi skupaj s tem pisanjem kaj pripomogli k boljšemu razumevanju problematike.

[primorska]

Pozdrav

JohnB, Moram priznati, da meritev koliko dobimo iz akumulatorja nisem še nikoli delal. Vem, da so včasih precej muhaste in ugotovimo, da jih ne poznamo do popolnosti.
Vzemimo to debato kot izmenjavanje izkušenj in ne kdo je "pametnejši"...
V neki bolj strokovni literaturi sem prebral, da lahko svinčene akumulatorje s tekočim elektrolitom lahko praznimo do napetosti celice 1,8V (6X1,8=10,8V).
Še nekaj v zvezi z regulatorjem napetosti na alternatorju: pri večji obremenitvi (blizu maksimalne) pade napetost na alternatorju do take mere, da regulator ne regulira več ampak samo prevaja tok potreben za vzbujanje alternatorja. S tem sem hotel povedati, da odzivnost elektronskega regulatorja je trenutna ob manjših obremenitvah, pri večjih pa samo še prevaja in ne regulira več.
Napetost alternatorja se preverja pri manjšem toku (5A) Tako se je delalo v Iskri Avtoelektriki.
Moje prve izkušnje na tem področju so se začele že takrat, ko so fički imeli še diname in mehanske regulatorje.
kot zanimivost bom napisal kako se je stvar razvijala
- dinamo in mehanski regulator
- dinamo in elektronski regulator
- alternator in mehanski regulator
- alternator in elektronski regulator
- alternator in hibridni regulator
potem pa sem službo zamenjal in delal na drugem področju.

Lep pozdrav vsem potrpežljivim bralcem

[JohnB]

Ko sem bral tvoj jedrnati opis razvoja, sem podoživel tista leta, ko smo še krivili jezičke in nategovali fedre na kotvicah mehanskih reglerjev. V tistih letih si moral imeti res "filing" za nastavitev. Imam pa ravno na "ponku" en tak mehanski regulator od dokaj novega delovnega stroja na železnici. Pravijo pri Boschu "ziher je ziher".

[primorska]

Živijo

Ja, mehanski regulatorji so res imuni na "špice" v električnem tokokrogu in, če ga Nemci ugradijo v delovni stroj, je to z razlogom. Mehanski regulatorji imajo tudi pomanjkljivosti (dražja izdelava, omejena možnost servisiranja - vedno manj elektrikarjev obvlada delovanje in nastavitve.
In še nekaj iz zgodovine:
Iskra Avtoelektrika je tik pred zatonom avtomobilskih dinam razvila elektronski regulator zanje. Prodajali so se kot rezervni deli. Izgledal pa je takole: na zunaj se je na prvi pogled ločil po pokrovu, kateri je bil iz aluminija - rebrast in je služil kot hladilno telo diodi (ali dvema - odvisno od tega za kakšen tok je bil grajen). Notranjost: regulator napetosti je bil združen z omejevalcem toka. Tok je bil nastavljiv s pomočjo trimerja, Generatorsko stikalo je nadomestila dioda (ali dve za večji tok) zaporedno z diodo je bil vezan upor. Padec napetosti je služil kot informacija omejevalcu toka.
Nastavitve niso bile več potrebne in je delal dokler ni "crknil".
Toliko naj bo za danes, da ne bom predolg. V kolikor se pojavi kakšno vprašanje, sem tu.

Lep pozdrav