Off Road Forum

Zdravo,
ali se avtomobilska guma pri 2.2 bara vrti enako/hitreje/počasneje kot pri 1.5 bara.
Prosim, da morebitne odgovore podkrepite z razlago, hvala
D

p.s. Neka razlika verjetno je, zaradi krčenja gume morebiti, vendar po moji kmečki logiki zanemarljiva.
Zanimiv, da na to temo nisem našel veliko na netu. Zgolj tole: https://www.honestjohn.co.uk/forum/post ... tm?t=79077

Tisto iz linka sem samo na hitro preletel, nisem konkretno bral.

Moja logika pravi, da če na novejših avtih pametna elektronika lahko ugotovi, da imaš eno gumo premalo napumpano, zgolj iz podatkov abs senzorjev, potem bolj prazna guma naredi za isto pot več obratov.

Nemci pri homologaciji 285/75r16 gum na patrola večinoma rabijo meritev natančnosti števca (in po potrebi prilagoditev), da števec nebi slučajno kazal z večjimi gumami manj kot je dejanska hitrost vozila.
Forumska "skrivnost" je, da pojdi na meritev z malo bolj praznimi gumami in bo sigurno ustrezno.

Morda moramo tukaj najprej bolj nedvoumno zastaviti vprašanje.

Dimena verjetno zanima, ali se na enako dolgi poti guma z manjšim tlakom zavrti za večji kot. (ob predpostavki kotaljenja, oziroma v primeru gume dajmo temu reči nezdrsavanja).

Načeloma je stvar jasna - pot, ki jo naredi guma, je premo sorazmerna z radijem kotaljenja.

Radij moramo v tem primeru meriti od osi kolesa pa do točke stika s podlago (pravokotno na podlago) - recimo temu "kotalni radij." Če se ta kotalni radij zmanjša (iz kakršnegakoli razloga, tudi zaradi zmanjšanega tlaka), se na enaki poti poveča kot zasuka gume.

Vprašanje je torej, ali se zaradi zmanjšanega tlaka dejansko spremeni kotalni radij gume. Kot je hitro jasno, se to lahko zgodi, ali pa tudi ne - odvisno od obremenitve, ki jo guma nosi. Neobremenjeni gumi se kotalni radij ne bo bistveno spremenil na celotnem spektru tlaka, ki ga prenese. Bolj obremenjeni gumi se bo s padanjem tlaka kotalni radij bolj ter hitreje spremenil (zmanjšal). Odgovor je torej za vsak primer (gume, obremenitve, tlaka) različen. Če želiš odgovor za konkreten primer, izmeri kotalne radije pri tlakih ter obremenitvah, ki te zanimajo.

[Zadeva je v resnici seveda precej bolj zakomplicirana, a za prvi približek ter verjetno tudi za odgovor na bistvo Dimenovega vprašanja je zgoraj očrtani model dovolj dober.]

Vrecha, hvala za pojasnilo. Torej velja, da manjši tlak hitreje vrti gumo?
Namreč, jst gledam na to čist tak, po kmečko. Če ma guma obseg recimo en meter in bo napumpana na maksimum se bo teoretično na desetih metrih zavrtela 10x. Če to drži potem ne vem zakaj bi se pri manjšem tlaku zavrtela bistveno hitreje na dolžini 10m. Nenazadnje, 1m tekalne površine ostane, neglede na tlak. Drugo je, če bi govorili o zračnici, balonu, ki se konkretno širi sorazmerno s pritiskom. Pnevmatika je toga, ima vgrajeno jeklenico, nekaj razlike na račun tlaka je, vendar je po moji oceni zanemarljiva.

vrecha napisal/-a:Načeloma je stvar jasna - pot, ki jo naredi guma, je premo sorazmerna z radijem kotaljenja.

Soglašam, v primeru, ki ga navajam radij oz. polmer ostane enak na 90% pnevmatike. Radij se spremeni zgolj na delu kjer je pnevmatika deformirana zaradi nižjega tlaka. Torej na mestu, kjer se pnevmatika dotika tal.

Tako nekako, vendar kot vedno - hudič se skriva v detajlih. Zato sem tudi napisal zgornji disclaimer.

Če ma guma obseg recimo en meter in bo napumpana na ...

itd ...

Točno o tem teče glavna nit debate na linku, ki si ga prilepil. Zdi se, da se mora tekalna površina "kotaliti" - kar ni res nikoli, če dovolj natančno opazujemo. Opravka imamo z gumo in ne s togim kolesom od lojtrnika.

Za razmislek onim, ki mislijo, da mora dejansko celotni radij tekalne površina "odteči" v razmerju 1:1 glede na podlago pri vsakem obratu kolesa, morda naslednje pripombe:

1. Avtoritativna: lahko verjamemo, da inžinirji pri Prelliju vedo precej bolje, za kaj se gre. Na povezavi zgoraj je omenjena tudi njihova definicija kotalnega radija (ki se sklada z mojo definicijo zgoraj zgolj v prvem približku).

2. Izkustvena opomba: ob vožnji po določenih površinah (recimo po strjenem dvokomponentnem premazu, ki ga velikokrat najdemo v garažnih hišah) se sliši dosti "škripanja," tudi ob vožnji naravnost. Zakaj, če gre za "kotaljenje?"

3. Naivno geometrijska: obremenjena guma v prečnem prerezu nima oblike prirezanega kroga, ampak gre za precej bolj komplicirano zadevo. Mnoge grafike to dejansko prikažejo.

Kakšno gnetenje ter zdrsavanje je ob takšni geometriji na delu, je snov za še mnoge doktorate.

Po še enem branju zgoraj zapisanega sem opazil, da ni jasno zapisano, da je omenjeno gnetenje gume drugotni (torej ne glavni) dejavnik za povečanje kotne hitrosti pri spuščeni gumi. Za tiste, ki vas zanima, tukaj hitra risba vrtenja okrogle ter delno spuščene gume ob predpostavki kotaljenja - nezdrsavanja.



Zgoraj polna guma. Premik osi (torej vozila) je ob zasuku kolesa za kot φ1 enak r*φ1.
Spodaj delno spuščena guma. Če hočemo doseči enak premik osi kot zgoraj, se bo kot potrebnega zasuka gume povečal (φ2>φ1). Kar pomemi, da se bo ob enaki hitrosti vozila povečala kotna hitrost kolesa.

To je v resnici glavni razlog, da se "spuščena guma hitreje vrti". Ker pa pri tej "spuščeni" geometriji zveza med kotom zasuka kolesa ter premikom osi ni več tako enostavna kot pri idealno okroglem kolesu in ker so v igri še drugi efekti (npr. zgoraj omenjeno gnetenje), je za lažje računanje uvedena "Pirellijeva definicija", ki je navedena v diskusiji na linku v prvem postu.

"Rolling radius
The radius of a rigid wheel which covers the same distance covered by a tyre, performing an equal number of turns. It has an intermediate value between the free radius and the load radius and varies for a given tyre according to the type of road and load, the pressure and the speed."

Top, hvala Vrecha.

Je mogoče za razumet, da se v tej temi daje več odgovorov na zastavljena vprašanja pod eno streho ?
Npr ; guma se vrti hitreje, guma se vrti počasneje, opravi daljšo opravi krajšo pot?
Napumpana guma se vrti lažje od spuščene ( slabše napumpane gume) . Kotalni obseg/ profil bo naredil (za nas navadne) enako dolžino poti ( kot je zapisal Dimen) pri napumpani kot pri delno ali popolno prazni gumi ( izvzeta tista nijansa ' vprašanje, če je razlika 1% pri 25 % manj tlaka zdrsavanje po podlagi). Mislim, da ta razlika ne bo/bi prikazovala večjo/manjšo hitrost na števcu ali radarju, ker potem bi lahko bilo sporni tudi pri gumi z 8 ali 1,6 mm profila ( tako jaz mislim)