Off Road Forum

A se je kdo od vas kdaj spraševal, kaj pomeni izraz prilagojena hitrost?

Evo moje vprašanje. Za koliko je treba zmanjšat hitrost na mokri cesti, da bi imeli enak oprijem kot na suhi cesti? Recimo pri zaviranju.

Pa lepo prosim za resne odgovore, ker delam eno raziskavo na to temo. Pa v bolniški sm in imam čas


lep pozdrav vsem

Po obcutku-na blef-nekje 35 - 40%??

Žal enačenje izraza prilagojena hitrost in predpisov o omejitvi hitrosti ni niti slučajno pošteno. Recimo splošna omejitev 90 km/h: z enim terencem je ta hitrost lahko nevarna, z enim povprečnim avtom pa verjetno ne. Prilagojena hitrost je po mojem taka hitrost, pri kateri voznik lahko v celoti nadzira obnašanje vozila, ki ga trenutno vozi. To pa tudi pomeni, da se varno ustavi pred vsako pričakovano oviro oz. se ji varno izogne. Pri tem je pomebno tudi to, da s svojim načinom vožnje ne ovira ostalih udeležencev v prometu.
In če je cesta mokra (ledena, zasnežena...)? Za toliko mora zmanjšati hitrost, da velja zgornja trditev. Za koliko?? Odvisno od njegovih vozniških sposobnosti, avta in predvsem od gum. Formule pa verjetno ni.
Pa pocajtaj se!
LP Miran

PS: In še ugotovitev na to (najino skupno) temo: tele moje (vsaj dokler so še) nove Graberce zacvilijo tudi na poplavljeni cesti Zakon. Tudi po snegu!

marolt 4x4 napisal/-a:Evo moje vprašanje. Za koliko je treba zmanjšat hitrost na mokri cesti, da bi imeli enak oprijem kot na suhi cesti? Recimo pri zaviranju.

Zaviranje:
pri 130 km/h je izračunana zavorna pot približno 111m (kt = 0,6) + reakcijski čas (1-2 sekundi - 36 do 72m) na suhi cesti in 222m (kt = 0,3) + reakcijski čas 1-2 sekundi - 36 do 72m) na mokri cesti, torej je pri zaviranju nekje 50% razlike.

Vožnja v ovinkih:
V ovinkih pa se razliko najbolje opazi na poligonu varne vožnje, kjer lahko na suhi cesti zvoziš ovinek s 50km/h, medtem ko se na mokri površini v isti isti ovinek pelješ s 30km/h, kar je več, je treba že popravljat in se igrat z volanom in ABS-om.
Torej je bila razlika nekje 30/50 ali drugače povedano; za 40% manjšo hitrost rabiš, da imaš enako oprijemljivost v ovinkih.

Še tole:
Švedski rally za svetovno prvenstvo velja za najhitrejšega od vseh v koledarju svetovnega prvenstva. A le, kadar so ceste zasnežene. Če ni snega, so hitrosti manjše.
Katera formula bi pa tu prišla v poštev?
Miran

PS: pa le ni tako neverjetno, kot izgleda na prvi pogled. Kadar je sneg, vozijo kot po bob stezi, torej računajo na kupe snega ob cesti, da jih držijo v željeni smeri. Se mi zdi, da je celo Loeb (ali en drugi do takrat vodilni) nekaj let nazaj odletel ven na mestu, kjer "bočne opore" ni bilo.

Po snegu, oziroma plasti ledu in zmrznjenega snega ki je spodaj, imajo zaradi gum z zebljicki boljsi grip kot na makedamu

Ena od točk so gume

OPRIJEM NA MOKRI PODLAGI

Obnašanje pnevmatik pri zaviranju na mokri podlagi je eden od najpomembnejših dejavnikov za varnost, ki jo zagotavljajo pnevmatike.

Meri se zmogljivost referenčne pnevmatike pri zmanjševanja hitrosti, med 60 in 20 km/h pri nujnem zaviranju in pnevmatike, ki jo je potrebno razvrstiti.

Med dvema razredoma, na primer « C » in « B » je pri tovornjaku, ki vozi s hitrostjo 60 km/h in zmanjša hitrost na 20 km/h lahko razlika 30 metrov, zavorna pot je lahko krajša za približno 15 % oziroma 4,5 metra. *

Metoda testiranja

Meritve se izvajajo na krožni, predhodno namočeni krožni stezi, tako, da se ustvari plast vode (višina vode od 0,5 do 2 milimetra). Temperatura zraka in tudi vode je lahko v razponu med 5 in 35°C. Vrsta podlage (hrapavost, koeficient trenja asfalta) se lahko prav tako razlikuje v okviru določenih omejitev, ki jih priporoča zakonodaja. Vozila, ki se uporabljajo, so bodisi kamioni, opremljeni s štirimi pnevmatikami testnega modela, ali pa vozila, posebej zasnovana za izvajanje testov (analitične prikolice).

Razredi so v razponu od « A » do « F ». Razreda « G » ne bo.

http://oznacevanje.michelintransport.si ... ol-mouille

boljše gume imamo, manj je potrebno prilagajat hitrost

Imate vsi prav.
Dejstvo je da oprijem pnevmatike z starostjo pada, zato je potrebna prilagojena hitrost gumam primerna.
Prilagojena hitrost je hitrost kjer voznik upošteva vozne lastnosti avtomobila, gum, podlage in predvsem prilagojeno hitrost da pazi na druge udeležence(predvsem tiste ki se obnašajo neprimerno).
Zelo pomemben dejavnik je trenje gume z podlago. Glede na naše ceste si upam trditi da je na marsikaterem kritičnem mestu asfalt gladek kot špegu že v suhem vremenu v mokrem se pa drastično stopnjuje . Tam nam ne pomaga še tako dobra guma. Nemogoče je reči tolk % je slabši oprijem kot v suhem.
Če pa že moram pa je zavorna pot še enkrat daljša na mokri podlagi.
V teoriji smo vsi brihtni v praksi pa priznam da sem tudi sam že letel z ceste. Je pa tudi res da se na svojih napakah največ naučiš ,ampak takrat je že ponavadi prepozno. Vsaka šola neki stane.

lp

Prilagojena hitrost je po mojem tista, kot ste že rekli, pri kateri avto obvladuješ na cesti, s katero se lahko ustaviš pred oviro ki jo lahko predvidiš oz jo varno obvoziš.

Za nepreglednim ovinkom lahko pričakuješ okvarjen avto ali traktor s 25kmh. Po ovinkasti vaški cesti zvečer tudi lahko pričakuješ ob cesti črno oblečene malo okajene domačine na poti iz gostilne.

Torej če se sredi ovinka nagaziš skalo, pred tem si imel pa znak "kamenje pada", si imel neprilagojeno hitrost.

Tako me je učil star oče, nekoč poklicni šofer.
Seveda pa jaz takrat nisem razumel, da prilagojena hitrost ni tista s katero v idealnih razmerah še zvoziš ovinek.

Izračun hitrosti je pa stvar reakcijskega časa šoferja in oprijema gum s podlago glede na to koliko ceste pred nami vidimo "čiste", brez predvidljivih ovir.

se podpišem pod mirana in matjazza: poznanje svojh voznih sposobnosti in prilagoditev hitrosti realnim razmeram na cesti..(različen tip asfalta ima drugačen oprijem, mokra cesta po dolgi suši je spet razred zase,itn..
previdnost pa tudi ni odveč

bular napisal/-a:...
previdnost pa tudi ni odveč

Včasih so nas učili, da je previdnost mati modrosti. A nekaj ne štima: če bi bila previdna, ne bi bila mati.
Miran

Kaj ti pomaga previdnost, če ne znaš predvidevat.

Se strinjam z ostalimi odgovori. Ogromno je odvisno od pneumatik, podlage (različni odseki iste podlage, recimo asfalta različno drsijo), vrste vozila (terenec, osebni, tovorni ... se obnašajo različno), ne nazadnje tudi od znanja in izkušenj.

No, če bi bila teorija o prilagojeni hitrosti enostavna, Marolt ne bi niti spraševal. O vožnji ve tako več, kot mi vsi pametnjakoviči skupaj.
LbrezvazeljinskiP
Miran

miran napisal/-a:No, če bi bila teorija o prilagojeni hitrosti enostavna, Marolt ne bi niti spraševal. O vožnji ve tako več, kot mi vsi pametnjakoviči skupaj.
LbrezvazeljinskiP
Miran

Seveda ni enostavna. Janez itak ve kako se stvari streže saj je poleg strokovnjaka za off road tudi inštruktor varne vožnje.

Malce off, ali pa tudi ne: Janez, si na bolniški zaradi neprilagojene hitrosti?

Jaz sem tudi na to pomislil...........

marolt 4x4 napisal/-a: kaj pomeni izraz prilagojena hitrost?

To se je en model zmislil zato, da nas lahko kaznujejo zaradi neprilagojene hitrosti, pa da cestna podjetja ne nosijo odgovornosti za škodo, ki jo naredi zanič in nevzdževana cesta.

Izraz prilagojena hitrost je tako dvoumen in širok, da si ga vsak lahko razlaga po svoje, varuhi reda pa ga uporabijo večinoma tebi na škodo.

naj bi pa veljalo da se prilagodi hitrost vožnje ne le veljavnim omejitvam, temveč tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter lastnostim in stanju vozila in ceste, do take mere da lahko v kritičnem trenutku varno ustaviš

Po mojem mišljenju je bila dikcija v zakonu dodana v smislu iskanja krivca.

Nekako tako kot vozil preblizu desnega roba.

V praksi je pa bilo, da so nadrejeni zahtevali ukrepanje policaja ko je na poledeneli cesti z 20 km/h trčil v robnik in zavihal premo.

Člen sam po sebi zame nima logične razlage.

Kar se pa vožnje tiče je pa vsaka hitrost s katero prideš brez zvitega pleha na cilj prilagojena.

neprilagojena hitrost - s tem pojmom je že vse v redu, težava je le v tem, da si ga policaji razlagajo kot vzrok za nesrečo, v resnici pa je posledica nečesa - npr od udarne jame, olja na cesti, ..., do lahkomiselnosti in nepredvidljivosti šoferja, štelanja radia ter telefoniranja, šlatanja sovoznice ...
Ampak raziskati pravi vzrok za nesrečo, to pa je že resno policijsko delo, ki ga zmore le peščica policajev ... najlažje je zapisati neprilagojena hitrost, pa je.
Če je pa zraven alko, je pa to itak bomba in se ne raziskuje nič več.
Dokler bo to tako, se število nesreč ne bo kaj prida zmanjšalo.

Vsi ste se vpiknli v zakonsko ureditev termina prilagojena hitrost.
mene je pa zanimalo za kolk je treba na mokri cesti zmanjšat hitrost, da imamo enako zavorno pot kot na suhi cesti.
koeficient trenja je na suhem asfaltu okrog 0,6 in na mokrem okrog 0,3.

Seveda je koeficient trenja odvisen od kvalitete in starosti gum, ampak na istem avtu in na isti gumi predpostavljamo da je kt na suhem 2x kt na mokrem. glejmo sedaj samo en avto z eno vrsto gum.

pa bom kar prilepil iz moje naloge:

2.1 Opredelitev naloge
Za izhodišče sem si postavil, da želim imeti na mokri cesti enako dolgo zavorno pot, kot na suhi cesti. Vprašanje je kakšna mora biti hitrost na mokri cesti, da bo zavorna pot enaka.
2.2 Teoretična zavorna pot
Teoretično zavorno pot je mogoče ugotoviti z določitvijo dela, ki je potrebno za porabo kinetične energije avtomobila, kjer imamo znano hitrost in koeficient trenja med gumo in asfaltom.
2.3 Fizikalne osnove: kinetična energija( Wk) in delo (A)
Kinetična energija je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja. Da telo spravimo v gibanje potrebujemo delo. Da telo spravimo iz mirovanja do gibanja z hitrostjo vn porabimo enako količino dela, kot da telo od hitrosti vn spravimo do mirovanja. Kinetično energijo lahko tudi izrazimo kot delo, ki je potrebno, da telo spravimo v gibanje.

a bo kdo nadaljeval?

Tukaj so že pogruntali toplo vodo
http://en.wikipedia.org/wiki/Braking_distance

imaš pa še kalkulator
http://forensicdynamics.com/stopping-di ... calculator

Sem že na prvi strani napisal, da izračun zavorne poti je (med drugim) strvar fizike.
Dve formuli in to je to, ali pa link od korandota.

V praksi pa je treba upoštevat tudi to, da je REAKCIJSKI ČAS v razmerah ko je cesta mokra ali spolzka ponavadi zaradi utrujenosti voznika tudi daljši kot v lepem vremenu.

Reakcijska pot ni odvisna od podlage. In če voziš po mokrem asfaltu ne vem zakaj bi bil manj zbran za volanom?

ampak mi se še vedno vozimo v dežju in v suhem, pa še vedno ni noben napisal za koliko je treba zmanjšat hitrost?

A sedaj naj ti pa še seminarsko napišemo??
Miran